"Research is to see what everybody has seen and think what nobody has thought."  (Albert Szent-Györgyi)

V pandemiji, ki jo trenutno preživlja večina sveta, najdemo na socialnih omrežjih in v medijih tudi veliko nasvetov, kako se prehranjevati z namenom, da bi preprečili okužbo z novim koronavirusom SARS-CoV-2 oziroma, kako bi s prehransko podporo zagotovili čim boljši potek okužbe. Večina nasvetov je koncentriranih na okrepitev našega imunskega sistema, saj slednji namreč določa ali bo nekdo podlegel okužbi ali ne, in seveda, kako močne posledice bo virus pustil v gostitelju. V splošnem je krepitev imunskega sistema s primerno prehrano ter tudi potencialnim jemanjem prehranskih dopolnil skupaj s fizično aktivnostjo, uživanjem na soncu, kratkotrajno izpostavitvijo zelo mrzlim ali visokim temperaturam (mrzla prha ali savna) seveda zaželeno in nam lahko samo koristi. Vendar je kar nekaj nasvetov, ki jih dobimo za zaščito pred novim koronavirusom napačnih, saj kopiranje priporočil, ki veljajo pri drugih oblikah virusnih okužb kot so prehladi, gripa in podobno, ni nujno učinkovito in je potencialno lahko celo škodljivo.

Seveda se nam na prvi pogled zdi smiselno uporabiti ta priporočila, saj okoli 15 % (po nekaterih ocenah tudi do 30 %) prehladnih obolenj povzročajo virusi iz skupine koronavirusov. Poleg tega spadata gripa in prehlad med okužbe dihal oziroma respiratornega sistema in obe vrsti virusnih okužb sta nalezljivi. Posledično so splošna priporočila za preprečevanje širjenja okužb (higiena, izogbanje stikov z ljudmi) praktično enaka kot v primeru koronavirusa in iz vsega naštetega bi lahko zaključili, da bodo prehranska priporočila tudi enaka. Vendar pa je med SARS-CoV-2 in ostalimi »tipičnimi virozami« nekaj pomembnih razlik, zaradi katerih se prehranska priporočila lahko razlikujejo.

Preden se lotimo praktični nasvetov in priporočil je potrebno izpostaviti, da je SARS-CoV-2 popolnoma nova oblika infekcijske virusne okužbe, zato vsak (vključno z mano), ki trdi, da ve, kaj pomaga bodisi laže bodisi ne ve, o čem govori oziroma piše. Poleg tega je potrebno poudariti, da nobena prehranska strategija seveda ni bila klinično testirana, zato ne vemo ali bo določena intervencija pomagala ali ne. Po drugi strani pa niti ne vemo, ali je določeno hrani, ki se v obliki dopolnil nahaja v koncentrirani obliki, v času pandemije varno. Zaradi tega je potrebno biti zelo previden pri podajanju smernic, kako v največji možni meri zagotoviti prehransko podporo, ki nam bo nudila kar seda veliko zaščito pred okužbo.

Kaj torej storiti? Vsi moramo nekaj jesti in zagotovo izbira hrane v veliki meri vpliva na naše zdravje. Ker pa nimamo nobenih raziskav, ki bi potrdile učinkovitost določene prehranske intervencije in prehranskih dodatkov, se moramo zanašati na znanje, ki ga o novem koronavirusu imamo in na znanje biokemije hranil. Sam sem naredil analizo, ki me je pripeljala do določenih zaključkov, na osnovi katerih sem pripravil trenutna priporočila. Ker smo s podatki zelo omejeni in imamo premalo znanja o vplivu hranil na novi koronavirus, si pridružujem pravico do sprememb, ko bomo imeli na voljo nove, bolj zanesljive vire informacije. V nadaljevanju sledi seznam hranil in prehranskih dodatkov, ki nam lahko potencialno pomagajo zmanjšati možnost okužbe oziroma potencialno tudi izboljšati potek bolezni, v primeru, da do okužbe pride.

a) Hranila, ki imajo največji potencial, saj so bila testirana na homolognih koronavirusih

1) Cink

Koliko? Sposobnost absorpcije cinka je omejena na nekaj miligramov, zato priporočam 5-15 miligramov 3-4x dnevno bodisi iz hrane (govedina, sir, školjke) bodisi kot ekvivalent v obliki prehranskih dopolnil, najboljše v obliki pastil, pršila oziroma drugih formulacij v kelatni obliki (acetat, bis glicinat, citrat, glukonat).

2) Baker

Koliko? 4-5 mg. V hrani ga najdemo v jetrih, morski hrani, kakavu in temni čokoladi, sladkem krompirju in indijskih oreških. V obliki dodatkov priporočam ekvivalent v obliki sulfata ali bis glicinata.

3) Kvercetin in flavonoidi

Koliko? Priporočam veliko pisane zelenjave in sadja ter zelenega čaja, tudi zaradi številnih drugih pozitivnih vplivov, ki jih imajo na zdravje. V obliki prehranski dopolnil kvercetina ne priporočam.

4) Ekstrakt bezga

Koliko? Priporočam ekvivalent okoli 800 mg dnevo razporejeno na 2-4 odmerke. Dobite ga lahko v obliki sirupa, pastil ali kapsul.

5) Pitje tekočin, predvsem toplih napitkov

Tekočina bo virus potisnila v želodec, kjer ga bo želodčna kislina razgradila. Prav tako visoka temperatura, okoli 55 °C, inaktivira virus, zato je pitje toplih napitkov, predvsem zelenega čaja in kave, ki vsebujeta različne flavonoide in hidroksi cimetove kisline, lahko v pomoč. Pa še blagodejno vplivata na telo (in dušo). 😊

b) Hranila, ki lahko pomagajo zaradi molekularnega mehanizma delovanja

1) Česen oziroma alicin

Koliko? Priporočam ekvivalent okoli 150-200 mg alicina, kar dobite, če en strok surovega česna nasekljate in pustite 10 minut stati in ga nato zaužijete ali 5 g česna v prahu raztopine v vodi in ga rehidrirate ali enostavno uporabite kapsule, ki vsebujejo stabiliziran alicin.

2) Melatonin

Koliko? V prvi vrsti svetujem kvaliteten spanec, kot suplementacijo pa količine od 0.5-5 mg 1-2 uri pred spanjem.

3) N-acetil cistein in glicin

Koliko? Glicin najdemo v hrani, ki vsebuje kolagen oziroma želatino (želatinasti kosi mesa, koža, kostna juha), v obliki dodatkov priporočam okoli 5 gramov/dan oziroma ekvivalent v obliki kolagena oziroma želatine. N-acetil cisteina ne najdemo v hrani, razen v neaktivirani obliki, to je v obliki aminokisline cistein. Slednje je veliko v perutnini, jajcih, mesu, ribah in stročnicah. Če ga boste uporabljali v obliki prehranskih dodatkov, priporočam okoli 500 mg dnevno.

c) Priporočila glede jemanja vitaminov A, C in D

Zaradi mehanizmov, preko katerih SARS-CoV-2 deluje, so moje analize pripeljale do zaključka, da ne priporočam večjih količin teh vitaminov, kot so tiste, ki so okvirju priporočenih dnevnih doz. Zaradi tega ne priporočam prehranskih dopolnil, temveč svetujem, da te vitamine dobite iz hrane.

Koliko vitamina A? Okoli 1000 ug/ iz živalskih virov ali 2000 ug/dan iz rastlinskih. Dovolj vitamina A boste dobili, če boste jedli 1x tedensko jetrca, vendar ne pogosteje. Z vitaminom A bogat je tudi jajčni rumenjak in polnomastni mlečni izdelki ter morska hrana in olje polenovke. Če se boste zanašali na rastlinske vire vitamina A, ki vsebujejo prekurzorje retinola, pa priporočam veliko oranžno in rumeno obarvanega sadja in zelenjave kot so korenček, buča, sladki krompir, kaki, mango in melone.

Koliko vitamin C priporočam? Okoli 150-200 mg na dan, kar z lahkoto dosežete, če boste redno uživali sadje in zelenjavo, predvsem papriko, citruse, kivi in listnato zelenjavo. S takim vnosom boste zagotovili praktično vse koristi vitamina C, pa naj si bo to vloga antioksidanta, kofaktorja pri encimisko kataliziraniih reakcijah kot je tvorba kolagena in hormonov, ki so derivati kateholaminov, pa tudi funkcijo pri imunskem sistemu kot so tvorba protiteles, nastanek T limfocitov in aktivacija fagocitov.

Koliko vitamina D? Priporočam, da greste na sonce (tako da drugih ne ogrožate) in dobite vitamin D iz hrane. Predvsem mastne ribe kot so sardelice, skuše in losos so odlični viri, poleg tega pa tudi jajčni rumenjak in sir. V času pandemije ne svetujem suplementacije z večjimi količinami vitamina D, ki je sicer priporočljiva in zelo koristna.

d) Kaj zagotovo ne bo pomagalo in lahko škodi?

Koloidno srebro, pitje gline, zeolitov in drugih mletih kamnov, pitje »čudežnih mineralnih napitkov«, ki vsebujejo hipoklorit, uživanje vrelih limon, prehranjevanje glede na različne popularne diete, postenje (razen od predelane hrane) in še kaj bi se našlo. In predvsem neupoštevanje higienskih predpisov in izogibanje stikov z drugimi ljudmi. Slednje lahko naredi veliko škodo, ne samo vam, temveč tudi drugim ljudem, zato ostanite doma.

POMEMBNO: Priporočila so trenutna (glede na pregled literature do 23.3.2020) in so odraz mojih analiz glede na trenutno znanje o mehanizmih delovanja koronavirusa SARS-CoV-2 in znanja biokemije hranil, ki lahko preko različnih mehanizmov direktno ali indirektno vplivajo na obnašanje virusa in/ali gostitelja. Nobena molekula ni bila klinično testirana in nima potrjenega delovanja proti SARS-CoV-2. Ko bodo na voljo nove študije,novi podatki in sveža znanost, se ta priporočila spremenijo, zato si pridružujem pravico do sprememb. Nobeno priporočilo ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje.Vsebina je namenjena samo splošnemu izobraževanju in informiranju bralcev.