"Research is to see what everybody has seen and think what nobody has thought."  (Albert Szent-Györgyi)

Upam, da vsi, ki se ukvarjate s športom ali hodite na fitnes v letu 2020 že veste, da so BCAA-jke metanje denarja stran, kar se tiče anabolizma mišic (za slednje rabimo namreč še druge amino kisline, in primeren trening). To ni moja izmišljotina, temveč je potrjeno tako z znanostjo kakor tudi z »zdravo kmečko« pametjo. Kljub močnemu marketingu, ki ga spremlja prodaja teh (in vseh ostalih) suplementov. Da pa me ne bodo prodajalci športne prehrane grdo gledali, ko bom naslednjič stopil skozi vrata fitnes centra ali se bomo srečali na kakšni konferenci, pa bom v tej vsebini razložil, kdaj vam BCAA-jke vseeno lahko koristijo. Če trenirate na tešče, pa sploh. Kako? BCAA-jke namreč lahko zmanjšajo mišični katabolizem.

Vstopimo v svet biokemije in spoznajmo t.i. Cahillov cikel oziroma cikel glukoze in alanina. Kaj imata glukoza in alanin veze z BCAA-jkami? V bistvu imata. Samo rabimo še encime, vitamine in minerale, ki so kofaktorji encimov in seveda potrebujemo še kanček znanja biokemije hranil. ALT je tisti jetrni encim, ki vam ga merijo na pregledu krvi in ki, če je zelo povišan, lahko pomeni težave z jetri. Seveda je lahko povišan tudi zaradi povečane fizične aktivnosti, zato sem jaz moral pred leti, ko sem še resno treniral atletiko moji osebni zdravnici pošiljati študije, da mi je verjela, da nisem postal alkoholik, medtem ko sem delal doktorat. Torej, kaj dela ALT? ALT prenaša amino skupino iz amino kisline alanin (zato ime alanin amino transferaza :-)) na alfa keto glutarat, to je eden izmed metabolitov Krebsovega ciklusa (če boste pridno brali mojo spletno stran, ga boste kmalu spoznali). In kaj dobimo? Dobimo piruvat in glutamat (le-tega dobimo tudi z deaminacijo glutamina, ampak o tem, kako nastane glukoza iz glutamina kdaj drugič). Torej, piruvat je prekurzor glukoze in naša jetra so tovarna, ki znajo iz piruvata narediti glukozo. Slednja je seveda najboljše (in edino) »gorivo« za visoko intenzivno mišično delo. Pika. Seveda zna encim ALT to amino skupino prenašati tudi v obratno smer, tako da lahko iz glutamata in piruvata dobimo nazaj alanin in alfa keto glutarat. Še več, ta encim je prisoten tako v mišicah kakor tudi v jetrih.  

Vse, kar torej še manjka v tej enačbi je amino skupina. In kje jo dobimo? Z deaminacijo amino kislin, med njimi BCAA-jk. Za tiste, ki ste pozabili, kaj so »beceajke«: to so tri majhne amino kisline, ki imajo razvejano stransko verigo. Za človeka esencialne amino kisline. Kako pa pridejo BCAA-jke do mišič? Kot vneti bralci vsega, kar je povezano s fitnes industrijo in prehrano, v letu 2020 zagotovo že veste, da jih jetra nimajo preveč rada, zato se v jetrih ne metabolizirajo in grejo preko portalne in hepatične vene do mišic. Direkt v citoplazmo, kjer se začne zabava. Naše mišice jih za razliko od jeter naravnost obožujejo. BCAA-jke imajo namreč poleg močne stimulacije proliferativnih signalnih poti v celici sposobnost zaščite naših dragocenih mišic pred tem, da bi same sebe »pojedle«. Pravimo, da so odličen substrat za tvorbo glukoze. V resnici se z deaminacijo BCAA-jk najprejo tvorijo alfa keto karkboksilne kisline in amonijak. Slednji je za naše celice toksičen, zato ga mora telo na varen način hraniti vse dokler ne pride v neki obliki do jeter, ki ga potem v t.i. ciklusu sečnine (ciklus uree boste spoznali kdaj drugič) na varen način odstranijo. Kot intramuskularni rezervoar dušika deluje amino kislina alanin, ki lahko iz mišičnih celic preide v jetrne, tam pa s pomočjo encima ALT omogoča nastanek piruvata, ki je prekurzor za glukoneogenezo, torej tvorbo glukoze. Glukoza nato lahko seveda preide spet po krvi v ekstrahepatična tkiva, npr. nazaj v mišice in mišice jo lahko uporabijo kot najhitrejši »vir energije (ATP).  Aja, pa ne pozabiti pojesti banane, krompirja ali pa jetrc po treningu (lahko tudi pred treningom ali še bolje banano pred treningom in jetrca s krompirjem po treningu), da dobite nazaj zaloge vitamina B6. Slednji je namreč kofaktor encima ALT in se pri teh reakcijah porablja.

Za konec pa še nekaj besed o tem, kako dobimo večje mišice in lepše telo ter zavidljive poglede tako moških kot žensk v fitnesu. Saj veste, kako to gre: mehanotransdukcija inducirana z mehansko tenzijo oziroma po domače- kvihtanjem se prevede v kemične signale, le-ti pa predstavljajo t.i. miogeno signalizacijo za diferenciacijo naših mišic. Potem pa je treba jesti veliko beljakovin, da dobi mišica proteine. 😊 No, v resnici dobi amino kisline, ki služijo kot signal za anabolizem. Te signale integrira mTOR, beljakovinski kompleks, ki se organizira v dve podenoti, imenovani mTORC1 in mTORC2. Kadar tvori kovalentne interacije preko beljakovine imenovane RAPTOR dobimo mTORC1, ki je odgovoren za biosintezne presnovne poti in preko fosforilacije proteinov 4EBP in p70S6K stimulira tudi translacijo mRNK oziroma sintezo naših mišičnih beljakovin na ribosomu (saj veste: mRNK se »prebere« in tRNK vsakemu kodonu priredi eno amino kislino, ki jo dodaja na naraščajočo polipeptidno verigo 😊). Če trenirate na tešče: direktno pred treningom vsekakor NE priporočam veliko beljakovin, ker premočna stimulacija mTOR kompleksa pred aktivnostjo ni kul, saj zmanjša efekt stimulusa, ki ga dosežemo s samim treningom.

Torej, če trenirate na tešče ali če imate preveč denarja, potem hitro v trgovino po BCCA-jke. Edine na svetu, ki bi jih jaz kupil (samo jih ne konzumiram, ker raje jajca pašne reje kupujem), so iz Kanade in Japonske (ime znamk pa ne bom izdal, ker me bojo potem naši trgovci res grdo gledali). Pri nas jih še nisem zasledil, ne trdim pa, da se jih ne da dobiti, morda obstaja kaka dobra znamka (zahtevajte »Certificate of analysis« ali pa naj bo vsaj GRAS kvaliteta regulirana iz strani FDA). Torej, vse kar morate vedeti je to, da je Cahillov cikel precej kompliciran, ampak je koristen za naše mišice (in prodajalce športne prehrane). Smo se pa gratis naučili, kako znanost razloži rast mišic in kako se telo znebi amonijaka pri katabolizmu beljakovin. Če vam v fitnesu povejo drugače, jih vseeno pozorno poslušajte, jaz namreč nisem strokovnjak za fitnes. Sem samo znanstvenik, ki v zadnjih letih rad hodi v fitnes. Pa ne zaradi tega, da bi pritegnil pozornost, temveč dejansko zaradi več mišic.😊 Mišice so namreč organ, ki je izjemno pomemben tako iz vidika biokemije kot tudi biomehanike. Zato nam ohranjanje mišične mase omogoča bolj kvalitetno življenje, predvsem ko postajamo starejši. In tudi daljše življenje. Kot vidite, znanost je uporabna, biokemija pa kar zabavna. Dvigovanje uteži je kul. BCAA-jke pa… Sami presodite.