V prejšnjem tednu sem vsaj 5-krat dobil vprašanje, ali bo nekomu, ki bo vsak dan pojedel jajce ali dve, narastel holesterol v krvi, saj vemo, da jajca vsebujejo ogromno holesterola. Slednje je seveda možno, vendar pa je verjetnost majhna in razlog po navadi ni v tem, da rumenjak vsebuje veliko holesterola. Kadar imamo v krvi povišan holesterol, velikokrat dobimo nasvet, da naj iz hrane izločimo vsa živila, ki vsebujejo holesterol ali celo vsa živila živalskega izvora in se bo zadeva uredila. V resnici je tako kot večina stvari v biologiji zadeva malo bolj zapletena in seveda za molekulo, ki je za telo esencialna, obstaja ogromno tesno reguliranih mehanizmov na nivoju absorpcije iz eksogenih virov, ekskrecije in re-absorpcije ter endogene biosinteze, s pomočjo katerih se uravnava koncentracija v krvi. Najprej je treba poudariti, da holesterol sam po sebi ne povzroča bolezni koronarnih arterij. V krvi je holesterol med drugim vezan v lipo-proteinski kompleks v LDL delcih (od tukaj ime LDL holesterol), ki v svojem jedru vsebuje apolipoprotein B100. Ti delci prenašajo holesterol, fosfolipide, v maščobah topne vitamine in trigliceride po telesu in če so v krvi prisotni dolgo časa in v visokih koncentracijah, se poveča verjetnost, da bodo penetrirali v podendotelijski prostor in se oksidirali. Kadar se to zgodi, imunske celice imenovane monociti diferencirajo v makrofage in aktivira se imunski odziv, ki nato v kaskadi reakcij vodi do poškodb endotelija, kar se manifestira v aterosklerozi.

Če si holesterol predstavljamo kot potnike in apoliproteine B100 kot ladjo, ki potnike prevaža po morju iz pristanišča A v pristanišče B, je seveda logično, da, če bo v morju in v pristaniščih več prometa oziroma ladij, bo verjetnost, da se bo zgodila nesreča, povečana. Manj bo potnikov, manj ladij bo v morju in manjša bo verjetnost, da bo katera izmed ladij zašla v območje, kjer lahko trči, zatorej manj holesterola res pomeni, da je v krvi manj aterogenih delcev. Vendar pa je slednje odvisno tudi od tega, koliko potnikov lahko spravimo na ladjo. Večja ladja lahko prevaža več potnikov kot manjša, zato bo za enako število potnikov potrebnih manj ladij kakor na primer čolnov in promet v morju ne bo tako gost, zato bo verjetnost za nesrečo manjša. Poleg tega je seveda odvisno, po kakšnih vodah ladje plujejo- če je morje vihravo in valovito (primer kadar je v telesu povečan oksidativni stres in vnetna stanja), bo verjetnost za nesrečo veliko večja.

Na podoben način si lahko predstavljamo, kaj se dogaja v krvi, po kateri potujejo v maščobah topne molekule, med njimi tudi holesterol. Več holesterola poveča verjetnost, da bo prišlo do ateroskleroze, saj poveča število delcev, ki povzročajo bolezen, vendar je za dano koncentracijo holesterola tudi pomembno, koliko ga je vezano na posamezni lipoprotein LDL. Slednje namreč določa skupno število LDL delcev, česar pa pri tipičnem pregledu krvne slike ne izvemo! Poleg tega je treba tudi poudariti, da visoki trigliceridi v krvi neodvisno od holesterola povečajo potrebo po LDL delcih in da sta na eni strani sama sestava LDL delcev in na drugi strani okolica tisti, ki vplivata na občutljivost za oksidacijo in s tem na samo iniciacijo vnetnega odziva oziroma incidenco kardiovaskularnih zapletov.

Kadar pa imamo povišan holesterol v krvi, ga lahko zmanjšamo na več načinov: 1) zmanjšamo absorpcijo holesterola iz hrane, 2) zmanjšamo endogeno sintezo v jetrih, 3) vplivamo na mehanizme, ki v telesu reciklirajo holesterol- reabsorpcija in ekskrecija. V tokratni vsebini se bom na kratko dotaknil holesterola iz hrane in njegove absorpcije.

Ezetimib je derivat azetidin-2-ona (to verjetno ne zanima nikogar, razen mene) in se uporablja kot zdravilo za zniževanje holesterola. Deluje tako, da inhibira absorpcijo holesterola iz epitelijskih celic tankega črevesja v kri in hepatocitov v jetra. Za tiste, ki vas zanima bolj podrobno, gre za inhibicijo transmembranskega proteinskega kompleksa NPC1L1, skozi katerega prehajajo steroli (steroli zato, ker NPC1L1 ni selektiven in prepušča tudi fitosterole) v kri. Randomizirana, dvojno kontrolirana in s placebom kontrolirana klinična študija je pokazala, da je Ezetimib znižal vrednosti »slabega« LDL holesterola pri veganih za skoraj 20 %. To je zelo dober pokazatelj, da holesterol, ki ga pojemo, nima praktično nobenega vpliva na holesterol, ki vam ga namerijo na preiskavah krvi. Zakaj? Ker vegani ne jedo živalske hrane (razen če so hipokriti), jedo pa hrano, ki je bogata s fitosteroli  (mimogrede, le-ti so molekula na molekulo bolj aterogeni v primerjavi s holesterolom), je očitno moral ta holesterol priti od nekje drugje, torej endogeno z biosintezo. Slednji predstavlja večinski delež holesterola, ki ga imamo v krvi, med drugim tudi kot posledica dejstva, da je večina holesterola, ki ga pojemo iz hrane, esterificiranega (na mestu 3 na hidroksilni skupini na steroidnem obroču) in le-ta se precej slabše absorbira od prostega holesterola. Naslednjič, ko vas bo nekdo prepričeval, da si je z vegansko prehrano uredil holesterol, ker je nehal jesti živalsko hrano, ki vsebuje veliko holesterola, mu čestitajte, vendar pa ga ne »držite za besedo.«

Da mi zagovorniki rastlinske hrane ne bodo zamerili, pa še kratka razlaga, ki je v bran veganizmu. Izboljšan profil lipidov z implementacijo veganske diete je seveda možen in v praksi velikokrat tudi potrjen, vendar pa ne zaradi tega, ker nekdo ni jedel hrane bogate s holesterolom, temveč najbrž zato, ker je prehod na rastlinsko prehrano izboljšal splošno kvaliteto prehrane (in morda celotnega življenjskega sloga). S tem so se zmanjšala vnetna stanja v telesu in zgradila sta se bolj robustna obrambna sistema- antioksidativni na eni in imunski na drugi strani (p.s. v resnici nas »slab« holesterol varuje, kadar se borimo z vnetji in infekcijami). Verjetno se je zmanjšal tudi vnos nasičenih maščob, ki pri določeni skupini ljudi dokazano povečajo biosintezo apolipoproteinov B100, povzročajo stres na endoplazemskem retikulumu v jetrnih celicah, zmanjšajo aktivnost LDL receptorjev in sploh lahko vodijo do patologij v lipidogramu. Poleg tega se je najbrž povečal vnos topnih vlaknin, ki vežejo holesterol in povečajo ekskrecijo, še bolj verjetno pa se je z večjih deležem ogljikovih hidratov v prehrani povečala aktivnost LDL receptorjev v jetrih in s tem odstranjevanje LDL delcev iz krvi. Veganska dieta je torej lahko eno izmed orodij za znižanje »slabega« holesterola v krvi, vendar pa holesterol, ki je vezan na LDL molekule, ki jih izmerimo v krvi in jih v žargonu imenujemo slab holesterol, ni sam po sebi slab. Še več, slab holesterol ne obstaja, ves holesterol je dober- naš organizem ga vsak dan porabi med 0.8 in 1.7 grama. Če ga ne vnesemo iz hrane, ga bo telo samo naredilo. Problem nastane, kadar iz različnih razlogov telo ne zna regulirati homeostaze in ustreznih koncentracij, podobno kot je to pri uravnavanju glukoze v krvi in številnih drugih biološko aktivnih molekul. Več o tem pa v naslednjih vsebinah.

Tukaj je še povezava do študije: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16966491?fbclid=IwAR3D5DL_JPZKy-cT28A6h9TFI6avQnKUCGgd440X6X7wg03EFxx0f_prAZ8