O prehranski akademiji

»The only wealth which you will keep forever is the wealth you have given away.« (Mark Avrelij)

Prehrana je ena izmed intervencij, s katero lahko vplivamo na kvaliteto in kvantiteto našega življenja. Ni edina. Je pa ena izmed tistih, ki jih lahko v današnjem svetu zavestno najbolj kontroliramo. K temu spadajo še fizična aktivnost, dovolj spanca ter izogibanje škodljivih razvad in nevarnih situacij, seveda. Poleg tega kaj jemo, je pomembno tudi, česar ne jemo. Zraven tega koliko pojemo, je zelo pomembno tudi, kdaj jemo. Verjeli ali ne, pomembno je tudi, tudi kakšne so naše »misli«, kadar jemo. Spomnite se, ko vam »delajo živčki na polno« je straniščna školjka prostor, ki ga zelo radi obiščete, slaba prebava pa zaradi nepravilnega izločanja prebavnih encimov stranski produkt pretiranega stresa.

Dandanes je prehrana stičišče različnih interesov. Na eni strani tržnih in marketinških, na drugi strani pa ideoloških. Zelo spominja na politiko in religijo. Ker sem znanstvenik, ki je del svojega doktorata preživel kot biokemik, drugi del pa kot organski sintezni kemik, me ne zanima ne prvo, ne drugo. Vseeno mi je, ali ste zagovorniki veganstva, presnojedstva, vegetarijanstva, ketogene, paleo ali popolnoma mesne diete. Edina stvar, ki je zame pomembna, je biokemija hranil in molekul, ki igrajo pomembno vlogo pri naših presnovnih procesih oziroma metabolizmu. Različni ljudje lahko te molekule tolerirajo v različnih količinah in razmerjih. Zato na tem mestu ne boste našli razprav, kateri način prehranjevanja je iz kakršnegakoli že razloga »originalen« in »idealen« za človeka, kateri je bolj human in etičen ter kateri ima večji potencial za trajnostni razvoj. Sam sem mnenja, da večina našega zdravja temelji na zdravju mitohondrijev, to je organelov, ki so bakterijska zapuščina znotraj naših celic in jih podedujemo po mami.

Ker je tok energije gonilna sila življenja, se osebno raje ukvarjam s tem, kaj se dogaja z energijskimi substrati ter kofaktorji, ki v elektronski transportni verigi prenašajo elektrone do kisika kot končnega prejemnika in pri tem v procesu oksidativne fosforilacije generirajo energijske enote imenovane adenozin trifosfat in malo toplote, poleg tega pa še nekaj zelo reaktivnih kisikovih zvrsti. Bolj kot kalorije me zanimajo druge fizikalne količine, na primer delta psi, elektrokemijski protonski gradient in protonska gibalna sila. Ker rad kompleksne probleme rešujem na enostaven način, vam bom skušal te procese razložiti čim bolj razumljivo in jasno. Skozi serijo prispevkov bom s pomočjo biokemije in biologije skušal odgovoriti na osnovna vprašanja, ki so vezane na prehrano in njen vpliv na naše telo. Občasno boste našli tudi kakšen recept, povzetke zanimivih študij, predvsem pa upam, da informacije, ki jih boste lahko implementirali v vsakdanje odločitve pri prehrani. Trudil se bom, da boste dobili uporabne nasvete na način, kot jih trenutno podpirajo najbolje zasnovani znanstveni »modeli«. Znanost v svoji neokrnjeni obliki je iskanje resnice. Naše razumevanje te resnice pa se skozi čas spreminja, saj prihajajo novi modeli in nove študije, ki lahko zamajajo in ovržejo stara dognanja in izboljšajo obstoječe modele. Ker se tudi sam še vedno učim, se zna zgoditi, da se bodo moji pogledi skozi čas spremenili. Vendar obljubim, da bom šel, kamorkoli me bo znanost vodila in pri tem bom skušal ostati čimbolj nepristranski in korekten.

Seveda svoje razumevanje prehrane skušam iz teorije prenašati tudi v prakso, »na krožnik«. V prvi vrsti v svoj vsakdan, vendar tudi v življenje posameznikov, ki me prosijo za pomoč. Sodelujem z vrhunskimi  in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) življenja. Poleg tega sem predavatelj v sklopu različnih dogodkov in izobraževalnih organizacij s področja prehrane in farmakologije prehranskih dopolnil, sodelujem pa tudi z različnimi podjetji in portali, kjer skušam pojasniti biokemijske in mehanistične vpoglede, ki so povezani s prehrano ter razložiti interakcije hranil z našo fiziologijo in seveda tudi njihovo aplikativno vrednostjo.

Moj prvi klient je pred več kot 5 leti bil reprezentančni rokometni vratar, ki je takrat okreval po operaciji kolena. Rezultati sodelovanja so bili zelo spodbudni, zato je k meni po nasvete in pomoč začelo prihajati vedno več profesionalnih športnikov pa tudi laikov, ki so želeli izboljšati kvaliteto svojega prehranjevanja. Odziv je bil zelo dober, kar me je samo še dodatno motiviralo, da sem za študij prehranske biokemije posvetil večino svojega časa. Sem eden izmed tistih »srečnežev«, ki je bil za svoj trud tudi že mnogokrat nagrajen. Vsak SMS, sporočilo in zahvala mi pomenijo veliko več kot samo potrditev, da je bilo sodelovanje uspešno. Poleg tega obstajajo trenutki, ko sem se skupaj s športniki veselil olimpijske kolajne, medalje s svetovnega prvenstva ali osebnega rekorda. Sem velik zagovornik holističnega in nedogmatičnega pristopa ter "z dokazi podkrepljenimi" prehranskimi intervencijami. Ne glede na to ali predavam, poučujem ali delam z vrhunskim športnikom ali pa s čisto običajnimi ljudmi, je moj pristop vedno enak: motivirati, učiti, spodbujati in ne kontrolirati ter obsojati. Moj summum bonum je dajati, ne jemati. Uživajte v branju.

dr. Leon Bedrač