"Research is to see what everybody has seen and think what nobody has thought."  (Albert Szent-Györgyi)

Sonce, vitamin D in koronavirus

Vitamin D je med vsemi vitamini v zadnjih 20 letih deležen največje pozornosti v raziskavah vpliva vitaminov na naše zdravje. Čeprav so sprva mislili, da je njegova funkcija omejena le na nekaj tkiv v telesu, so študije pokazale, da ima skoraj vsaka celica v našem telesu receptorje za vitamin D. Kljub t.i. pleiotropičnemu efektu vitamina D na našo fiziologijo med vsemi prednjačita dve, in sicer regulacija metabolizma kalcija in vpliv na naš imunski sistem. Zaradi pandemije, ki jo trenutno prestaja ves svet in zaradi izrednega medijskega zanimanja za vitamin D, je vsebina tega prispevka namenjena predvsem vplivu vitamina D na naš imunski sistem in praktičnim nasvetom, ki nam lahko pomagajo k bolj robustnemu imunskem sistemu.

Preberite več ...

Biokemija proteinov 101: Kako zrastejo mišice, kako se telo znebi toksičnih dušikovih spojin iz beljakovin, Cahillov cikel in kdaj BCAA-jke niso metanje denarja stran?

Upam, da vsi, ki se ukvarjate s športom ali hodite na fitnes v letu 2020 že veste, da so BCAA-jke metanje denarja stran, kar se tiče anabolizma mišic (za slednje rabimo namreč še druge amino kisline, in primeren trening). To ni moja izmišljotina, temveč je potrjeno tako z znanostjo kakor tudi z »zdravo kmečko« pametjo. Kljub močnemu marketingu, ki ga spremlja prodaja teh (in vseh ostalih) suplementov. Da pa me ne bodo prodajalci športne prehrane grdo gledali, ko bom naslednjič stopil skozi vrata fitnes centra ali se bomo srečali na kakšni konferenci, pa bom v tej vsebini razložil, kdaj vam BCAA-jke vseeno lahko koristijo. Če trenirate na tešče, pa sploh. Kako? BCAA-jke namreč lahko zmanjšajo mišični katabolizem.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (4. del): Polifenoli, rastlinski antioksidanti in hormetični stres

V dosedanjih vsebinah o antioksidantih, prostih radikalih in oksidativnem stresu ste izvedeli, kaj so prosti radikali in kako nastanejo, kakšne posledice pustijo v našem telesu in kako smo se ljudje prilagodili na oksidativni stres. V zadnji vsebini vam bom skušal predstaviti, kako poteka antioksidativen obrambni sistem v rastlinskem svetu, zakaj so rastline in njihovi izvlečki ter antioksidanti v prehranskih dodatkih v teoriji (»in vitro« študijah) odlični »lovilci« prostih radikalov, v praksi (»in vivo«) pa je ta učinek veliko manjši in ne doprinese veliko v celokupen nabor antioksidantov, s katerimi se človeško telo ščiti pred škodljivim učinkov presežka oksidantov.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (3.del): Oksidativni stres in antioksidanti

V prvih dveh vsebinah ste izvedeli, kaj so oksidanti oz. prosti radikali, kako nastanejo in kakšne posledice pustijo v našem telesu, v tokratni vsebini pa se bomo naučili, kako oksidanti poškodujejo celične komponente in kako so se živi organizmi prilagodili na oksidativni stres, ki je v telesu vedno prisoten ne glede na to, kako »zdravo« živimo oziroma kaj jemo in zakaj so prosti radikali v primernih koncentracijah na primernih mestih za naše telo v resnici koristni.

Preberite več ...

Prehrana športnika - podcast

V začetku maja sem imel privilegij, da sem bil gost v live podcastu, kjer me je gosti leden izmed naših najbolj priznanih osebnih trenerjev, Gašper Predanič. Bil je moj prvi podcast, a zagotovo ne zadnji. Tematika je bila vezana na prehrano, predvsem prehrano športnika. Spregovoril sem o mojem pogledu na prehrano kot eno izmed intervencij, ki omogoča boljšo kvaliteto (in kvantiteto) življenja in jo lahko merimo s kvaliteto fizičnega, kognitivnega in emocionalnega performansa. Diskutirala sva o prehrani športnikov, o najinih izkušnjah pri delu z vrhunskimi športniki, dotaknila pa sva se tudi prehranskih dodatkov. Ker je bil podcast v živo (live), sva odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. Posnetek je na voljo na youtube kanalu Gašper Predanič, katerega toplo priporočam vsem, katerih ethos je v skladu z rekom: "Zdrav duh v zdravem telesu". Uživajte v poslušanju.

 Leon

 

Paradoks metabolizma (2. del): Z leti karameliziramo in postajamo žarki

Vsakokrat, kadar dihamo, se v telesu tvori določena količina prostih radikalov. Kot sem pisal v prejšnji vsebini je tvorba prostih radikalov ali pravilneje oksidantov za naše življenje neizbežna. Te reaktivne zvrsti pa imajo v telesu tako fiziološko pomembno regulatorno vlogo kakor tudi patološko vlogo, zato je vedno, kadar govorimo o prostih radikalih in antioksidantih, potrebno poznati kontekst.

Preberite več ...

Koronavirus, diete in prehranski dodatki (3.del): Znanost

Ta vsebina je nadaljevanje vsebine o praktičnih napotkih glede prehranjevanja v času pandemije s koronavirusom SARS-CoV-2. Gre za tehnično precej težko vsebino in je namenjena tistim, ki jih zanimajo utemeljitve, ki so me pripeljale do trenutnih zaključkov, ki sem jih podal tukaj.

Preberite več ...

Koronavirus, prehrana in prehranski dodatki (2.del): Praktični napotki

V pandemiji, ki jo trenutno preživlja večina sveta, najdemo na socialnih omrežjih in v medijih tudi veliko nasvetov, kako se prehranjevati z namenom, da bi preprečili okužbo z novim koronavirusom SARS-CoV-2 oziroma, kako bi s prehransko podporo zagotovili čim boljši potek okužbe. Večina nasvetov je koncentriranih na okrepitev našega imunskega sistema, saj slednji namreč določa ali bo nekdo podlegel okužbi ali ne, in seveda, kako močne posledice bo virus pustil v gostitelju. V splošnem je krepitev imunskega sistema s primerno prehrano ter tudi potencialnim jemanjem prehranskih dopolnil skupaj s fizično aktivnostjo, uživanjem na soncu, kratkotrajno izpostavitvijo zelo mrzlim ali visokim temperaturam (mrzla prha ali savna) seveda zaželeno in nam lahko samo koristi. Vendar je kar nekaj nasvetov, ki jih dobimo za zaščito pred novim koronavirusom napačnih, saj kopiranje priporočil, ki veljajo pri drugih oblikah virusnih okužb kot so prehladi, gripa in podobno, ni nujno učinkovito in je potencialno lahko celo škodljivo.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (1.del): Prosti radikali-nujno »zlo«

Človeško telo je sestavljeno iz več kot 3.7 x 1013 celic, v katerih potekajo biokemijske reakcije, ki nam omogočajo življenje v takšni obliki, kot ga poznamo. Pri procesu celičnega dihanja in presnove se tvori prosta energija, ki je gonilna sila za delovanje naših celic, organov, mišic in živčnega sistema. Kot vemo je energija v celici shranjena v molekulah ATP, le-te pa nastanejo z oksidacijo makrohranil (maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin). Pri teh procesih pa se pri prenosu elektronov na mitohondrijski membrani, ki omogoča nastanek proste energije tvorijo tudi stranski produkti celičnega metabolizma, ki jih poznamo pod imenom prosti radikali oziroma oksidanti.

Preberite več ...

Koronavirus, diete in prehranski dodatki (1.del)

 

Dragi bralci in bralke Prehranske akademije!

Verjamem, da v dnevih, ki jih preživljamo, ima večino izmed nas skupen cilj, čiste motivacije, dobre namere in plemenite želje. Izjema so izprijenci, ki skušajo opehariti starejše in tisti, ki v pandemiji vidijo poslovno idejo (npr. prodaja decilitrske raztopine etanola s pljunkom glicerola in homeopatskimi količinami H2O2 za 15 evrov). Kljub temu, da nisem strokovnjak na področju epidemiologije in infektologije, o molekularni biologiji vem nekaj malega, nekaj več pa vem o biokemiji prehrane, se čutim odgovornega, da to kratko vsebino delim z Vami. Predvsem, ker želim pomagati v zmešnjavi informacij. Sem doktor, nisem pa zdravnik, ne prodajam ideologij ali čudežnih izdelkov in nisem influencer, zato naj vsak posameznik presodi o moji kredibilnosti.

Preberite več ...

Vitamin A: Za mišice, moškost in manj prehranskih intoleranc

Vitamin A v različnih kemijskih oblikah sodeluje v številnih bioloških procesih skozi vse faze našega življenja začenši z razvojem zarodka. Vsi, ki vas zanima prehrana, verjetno veste, da je vitamin A pomemben za zdrav vid, za lepo kožo in za dober imunski sistem. Poleg naštetega pa ima ta vitamin izjemno pomembno vlogo pri tvorbi testosterona, pri sintezi beljakovin in pri zmanjšanju alergij in intoleranc, ki se pojavljajo na določeno vrsto hrane. Izboljša tudi simptome astme ter igra izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju cirkadičnih ritmov, to je človekove notranje ure, ki kontrolira aktivnost naših genov, naše hormone, porabo kisika in druge biokemijske procese v telesu.

Preberite več ...

Glukoza, glikoliza in fermentacija

Glukoza je majhna organska molekula iz katere lahko vsi živi organizmi izkoriščajo prosto energijo. Katabolizem glukoze se imenuje glikoliza in poteka v citosolu vsake celice, medtem ko nasprotna reakcija, to je nastanek glukoze iz substratov, ki niso sladkorji, poteka le v nekaterih celicah, predvsem v jetrnih in ledvičnih in jo imenujemo glukoneogeneza.

Preberite več ...

Mogočni mitohondriji: moč, seks in smrt

Znanstveniki, ki preučujejo evolucijsko biologijo, trdijo, da bi brez mitohondrijev življenje obstajalo še vedno v obliki enoceličnih bakterij. Brez mitohondrijev ne bi mogli izkoriščati energije iz maščob, ne bi poznali spolov, ne staranja, ne menopavze in ne bi bilo celične smrti.

Preberite več ...

(Ne)varnosti prehranskih ideologij, superiornost veganstva, The game Changer in intervju, ki ni bil nikoli objavljen

Pred nekaj dnevi sem v znanem slovenskem časopisnem mediju prebral odprto pismo bralke, ki jo je partner zapustil zato, ker je uživala meso, on sam pa je zaprisežen vegan. Ob misli, da je ona še vedno jedla hrano živalskega izvora, se mu je začela gnusiti, zato več ni mogel zdržati z njo in jo je pustil samo z otroci. Poleg tega so me pred kakim mesecem dni kontaktirali, če bi za znano revijo odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s superiornostjo rastlinske prehrane v primerjavi z mesno in o filmih The game Changer in What the Health?, kjer je na prepričljiv način prikazano, kako je veganska prehrana optimalna za človeka.

Preberite več ...

Kisik, mitohondriji in vzpon življenja

Približno 1.5 milijarde let nazaj, ko se je koncentracija kisika v atmosferi povečala, se je zgodil eden izmed najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini življenja. V procesu endosimbioze je nastala evkariontska celica, ki je bila sposobna izkoriščati okoli 20-krat več energije kot prokariontski organizmi. Slednje je omogočilo nastanek večjih mnogočeličnih organizmov, specializiranih celic, komunikacije med celicami in tako kompleksnega življenja, kot ga živimo danes.

Preberite več ...

Uvod v metabolizem 2: Sonce, hrana in celično dihanje

Vsakokrat kadar jemo hrano izkoriščamo sončno energijo. Rastline, alge in nekatere bakterije absorbirajo fotone sončne energije in v procesu fotosinteze pretvarjajo sončno energijo v kemično, ki se shranjuje v molekulah sladkorjev. Ne samo ogljikovi hidrati, kot so včasih mislili, tudi amino kisline, beljakovine, maščobe, pigmenti in druge organske molekule nastajajo med fotosintezo. Za to rastline in alge potrebujejo tudi druge elemente, ki jih dobijo iz mineralov v zemlji. Organizme, ki si sami lahko izdelajo hrano za življenje, imenujemo avtotrofi. Vsi ostali živi organizmi na Zemlji, v prvi vrsti vse živali, vse gljive in večina bakterij, pa smo odvisni od avtotrofnih organizmov in se imenujemo heterotrofi. 

Preberite več ...

Uvod v metabolizem 1: Molekula ATP - energijska valuta celice

V živih organizmih se kemijske vezi med atomi v molekulah cepijo in nastajajo nove vezi in nove molekule. Pri teh procesih se energija bodisi sprošča bodisi se uporabi. Kadar se v neki molekuli razcepi šibka vez in nastane močnejša kemijska vez in bolj stabilna molekula, se pri tem sprosti energija, ki jo organizem lahko izkoristi za delo, uporabi za tvorbo novih kemijskih vezi in novih struktur ali pa se ta energija sprosti v obliki toplote.

Preberite več ...

Zakaj moramo jesti?

»Jemo za to, da živimo in ne živimo za to, da bi jedli«. To so besede znamenitih mislecev, ki so se skozi zgodovino prenašale od Sokrata preko Moiliera do Benjamina Franklina in ohranile vse do današnjih dni.

Preberite več ...