"Research is to see what everybody has seen and think what nobody has thought."  (Albert Szent-Györgyi)

Pred nekaj dnevi sem v znanem slovenskem časopisnem mediju prebral odprto pismo bralke, ki jo je partner zapustil zato, ker je uživala meso, on sam pa je zaprisežen vegan. Ob misli, da je ona še vedno jedla hrano živalskega izvora, se mu je začela gnusiti, zato več ni mogel zdržati z njo in jo je pustil samo z otroci. Poleg tega so me pred kakim mesecem dni kontaktirali, če bi za znano revijo odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s superiornostjo rastlinske prehrane v primerjavi z mesno in o filmih The game Changer in What the Health?, kjer je na prepričljiv način prikazano, kako je veganska prehrana optimalna za človeka.

Moram priznati, da se takih vprašanj po eni strani kar malo izogibam, saj lahko marsikomu »stopim na žulj« ali ga celo užalim, če se ne strinjam z njegovo/njeno ideologijo. Po drugi strani pa so vprašanja, ali je veganstvo boljše od drugih načinov prehranjevanja, zame sekundarnega pomena, saj z njimi nikoli ne moremo rešiti edinega relevantnega problema, to je, kako z ustrezno prehrano izboljšati kvaliteto in kvantiteto življenja. Vseeno sem si vzel čas in na vprašanja odgovoril tako, kot trenutno najbolje znam glede na teoretično znanje ter študij znanstvene literature pa tudi glede na praktične izkušnje pri delu s posamezniki. Skušal sem biti nepristranski, luciden in politično korekten. Intervju iz razlogov, ki jih poznajo samo v uredništvu revije, ni bil objavljen. Kljub temu pa se mi zdi vredno, da ga delim z Vami.

Vprašanja:
V dokumentarcih iz področja prehrane kot so The Game changer in What the health? govorijo različni strokovnjaki o rastlinski prehrani, kot o hrani, ki edina daje in ohranja zdravje, daje moč in vse potrebne beljakovine, medtem ko mesna prehrana škoduje našemu zdravju in je celo kancerogena. Veliko vrhunskih športnikov trdi, da so močnejši prav zaradi rastlinskega prehranjevanja. Kaj menite o dokazih, ki so precej prepričljivi? (Prehrana živalskega izvora je v veliki meri odgovorna za najpogostejše kronične bolezni, ki so s pravilno prehrano preprečljive in celo ozdravljive. Nezdrava prehrana na leto povzroči več smrti in bolezni kot alkohol, mamila in tobak skupaj. Večji del rešitve je v spremembi naših prehranjevalnih navad. Za začetek zmanjševanje hrane živalskega izvora in kasneje le prehranjevanje z rastlinsko hrano.) Kaj menite o rastlinski prehrani in novemu spoznanju znanstvenih raziskav in strokovnih priporočil prehranjevanja?

Moji odgovori:
Omenjena dokumentarca sta v resnici zelo slaba interpretacija znanosti oziroma prehranskih študij. Gre za izjemno površno predstavitev problema, ki ga svet preobilja danes prinaša, to je preveč hrane, predvsem energijsko goste in revne s hranili. In kot posledice debelost, metabolni sindrom in povečano tveganost za nastankom raka, kardiovaskularnih zapletov in nevrodegenerativnih bolezni, to je treh bolezni, ki so najbolj pogost vzrok umrljivosti v sodobnem svetu.

V tem kontekstu naj omenim, da je kalorična in s hranili revna hrana večkrat vegetarijanska kot »mesna«. Čips in kokakola, pomfri in kečap ter pivo so popolnoma veganski izdelki, vendar spadajo med najbolj škodljiva živila. Po drugi strani je tudi res, da predelane mesnine, ocvrti izdelki iz mesa in predelani mlečni izdelki prav tako spadajo med zelo nezdrava živila. Kadar pa imamo v mislih nepredelana živila, kot so listnata in gomoljna zelenjava, sadje, stročnice ter oreški na eni strani oziroma ribe, meso, jajca in naravni mlečni izdelki na drugi, imajo vsa ta živila koristne snovi, ki nudijo podporo našemu zdravju. Še več, ker smo ljudje sesalci, torej živali, so živila živalskega izvora za človeka veliko boljši vir esencialnih hranil. Študij, ki bi potrdile domnevo, da je nepredelana mesna hrana škodljiva za naše zdravje ali celo kancerogena, ni. So samo anekdote in interpretacije epidemioloških študij, s katerimi pa ne moremo odgovoriti na take vrste vprašanj. Lahko potegnemo le korelacije med prehranskimi navadami določene kohorte (skupine ljudi) in markerji, ki določajo zdravje in dolgoživost. Tukaj je treba poudariti, da je prehrana samo eden izmed faktorjev, ki vplivajo na zdravje in da so ljudje, ki se prehranjujejo bolj zdravo, običajno tudi bolj fizično aktivni, izogibajo se škodljivih razvad, kot je kajenje in nasploh živijo manj stresno življenje v primerjavi z ljudmi, ki spadajo v ogroženo populacijo.

Vrhunski športniki so »močnejši« od ostale populacije predvsem zaradi genetskih predispozicij ne glede na to, kakšno vrsto hrane jedo, če je le-ta uravnotežena. To pomeni, da njihova telesa preskrbi z vsemi potrebnimi esencialnimi hranili, dovolj energije in mikrohranili. Taka prehrana jim nudi robusten obrambni sistem, ki jim omogoča boljšo regeneracijo in boljšo adaptacijo na stres, ki ga povzroča fizična aktivnost. V tem kontekstu naj omenim, da je tvorba za človeka najbolj pomembnega antioksidanta, to je glutationa, neposredna odvisna od hranil kot so aminokisline glicin, glutamin, cistein, cink in vitamina B2 in B3. In našteta hranila so veliko lažje dostopna v mesu kakor v rastlinski hrani. Prepričljivih dokazov, kakšne vrste hrana je za človeka optimalna, ni. In odgovora na to ne bomo nikoli dobili niti iz najbolje kontroliranih randomiziranih študij, kaj šele iz observacijskih študij, na katerih sloni vsa pro-veganska oz. anti-mesna propaganda. Po drugi strani pa študije, ki so v znanosti po hierarhiji najvišje, to so t.i meta analize, potrjujejo, da raznolika in nepredelana hrana, ki vključuje tako rastlinsko hrano kakor tudi hrano živalskega izvora, nudi največjo zaščito pred boleznimi sodobnega sveta. Ena takih je mediteranska prehrana. Zavedati se moramo, da je pojem »optimalna« prehrana vedno odvisna od konteksta in je zelo individualizirana. Dieta izključno rastlinskega izvora lahko telo brez problema preskrbi z vsemi potrebnimi aminokislinami, vendar lahko na dolgi rok vodi do pomanjkanja drugih esencialnih in pogojno esencialnih snovi. Vitamin B12 je le eden izmed teh. Kljub temu pa je treba poudariti, da prav nikomur ne bi škodilo, če bi pojedel več zelenjave in stročnic ter manj predelanih izdelkov oziroma hitre hrane, ki običajno vsebuje živila živalskega izvora. Prav tako bi bil že velik korak v pravo smer, če bi vse sladke pijače in alkohol zamenjali za nekalorične pijače, v prvi vrsti vodo. Za zaključek naj povem, da je prehrana v zadnjem času postala stičišče različnih interesov, med katerimi prednjačijo ideološki na eni in marketinški na drugi strani. Zelo spominja na politiko in religijo. Če ostanemo pri znanosti, v nepredelanih mesnih izdelkih ni prav nič škodljivega za naše zdravje, kvečjemu veliko koristnega.