Kadar uporabimo pojem »redilno« imamo običajno v mislih proces skladiščenja odvečne energije v maščobnih zalogah na telesu, v idealnem primeru v maščobnih celicah (adipocitih) v podkožnem tkivu, v manj idealnem pa ektopično.
Preden lahko odgovorimo na to vprašanje je nujno potrebno izpostaviti nekaj pomembnih dejstev:
1) V mislih imamo normalno fiziologijo in mešani obrok, ki vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe.
2) Hrana, ki vsebuje določeno makrohranilo ali mešanico makrohranil (in mikrohranil), po tem, ko jo zaužijemo in se začne prebavljati, s seboj prinese tudi signalno kaskado: Akutno stimulira izločanje hormonov, ki regulirajo presnovne procese, kronično pa modulira ekspresijo in transkripcijo genov, ki regulirajo particijo nutrientov.
3) Hrana vpliva tudi na našo nevrobiologijo in tako v večji ali manjši meri stimulira hiperfagijo ali hipofagijo, torej deluje oreksigeno ali anoreksigeno.
4) Obstajajo ogromne interindividualne razlike med ljudmi glede na to, kako se odzivajo na določeno sestavo obroka in koliko določenega makrohranila lahko tolerirajo, zato je kvantifikacijo v splošnem zelo težko opredeliti, na individualni ravni pa je vedno potrebno poznati kontekst.
5) Poleg kvantitete živil, ki vsebujejo določeno makrohranilo ali mešanico makrohranil, je odvisna tudi kvaliteta živil, ter prisotnost oziroma odsotnosti drugih komponent v matriksu (večina) organskih spojin, ki se v hrani nahajajo.
6) Stopnja, do katere je živilo/obrok predelan in prečiščen neposredno vpliva na entero-endokrini odziv telesa ter tudi na imunski sistem, ima pa tudi različen termični učinek. Na primer 100 kilokalorij iz jabolčnega soka nima enakega fiziološkega odziva (tudi, če so mu dodane nazaj vlaknine) kakor 100 kilokalorij iz jabolčne čežane, slednja pa nima enakega vpliva na našo fiziologijo kakor 100 kilokalorij iz jabolka, čeprav je profil makro- in mikrohranil praktično identičen (PMID: 19110020)
7) Sama sestava makrohranila, npr maščobno živilo, ki vsebuje več dolgoverižnih nasičenih maščobnih kislin ima drugačen vpliv na fiziologijo kakor energijsko enaka količina maščobnega živila, kjer večina maščob tvorijo srednjeverižni trigliceridi (PMID: 2739575)
Če upoštevamo zgornje predpostavke, se vprašanje prevede na biokemijsko raven, in sicer, katero makrohranilo, se najlažje skladišči v obliki odvečne maščobe na našem telesu, kadar ga zaužijemo v presežku?
Od vseh makrohranil se najlažje skladiščijo v obliki odvečne maščobe prav maščobe iz hrane, zato v tem kontekstu velja premisa zagovornikov veganstva, ki gre nekako takole: »Maščoba, ki jo pojeste, je maščoba, ki jo nosite na sebi.« Tudi kadar pojemo veliko ogljikovih hidratov in zelo malo maščob, se bo najprej skladiščila na telesu vsa maščoba, ki smo jo vnesli iz hrane, ker se bo glukoza najprej oksidirala. Seveda pa se lahko tudi presežek glukoze, ki je nismo porabili ali shranili v obliki glikogena, pretvori v maščobe v procesu, ki ga imenujemo »de novo lipogeneza«. Študije so pokazale, da ta proces zelo malo vpliva na količino maščobnih zalog, zatorej večina shranjene maščobe prihaja iz zaužite maščobe iz hrane (PMID: 10365981)
Poleg tega je ta proces energijsko potraten in se del energije porabi za tvorbo maščob, zato je manjša verjetnost, da se bomo »zredili« od presežka ogljikovih hidratov. Kadar dobimo presežek energije iz ogljikovih hidratov v primerjavi z izokaloričnim presežkom iz maščob, se poveča tudi hitrost metabolizma, zato se manj »zredimo« (klinična študija PMID: 7598063).
Kaj pa beljakovine? Beljakovin telo ne more skladiščiti v obliki energijskih zalog, zato se presežek le-teh v telesu prav tako pretvori v metabolite, ki vstopajo v enake biokemijske reakcije kot ogljikovi hidrati oziroma glukoza (glukogene amino kisline) ali pa maščobne kisline (ketogene amino kisline). Torej, lahko se uporabijo za oksidacijo, za tvorbo glikogena ali tudi za tvorbo maščob. Reakcije deaminacije in/ali transaminacije, ki jim sledijo anabolne presnovne poti (glukoneogeneza in de novo lipogeneza) so energijsko zelo zahtevne reakcije, zato se je z presežkom beljakovin v prehrani najtežje »zrediti«.
Literatura:
1) Hellerstein MK. De novo lipogenesis in humans: metabolic and regulatory aspects. Eur J Clin Nutr. 1999 Apr;53 Suppl 1:S53-65. doi: 10.1038/sj.ejcn.1600744
2) Hill JO, Peters JC, Yang D, Sharp T, Kaler M, Abumrad NN, Greene HL. Thermogenesis in humans during overfeeding with medium-chain triglycerides. Metabolism. 1989 Jul;38(7):641-8. doi: 10.1016/0026-0495(89)90101-7.
3) Flood-Obbagy JE, Rolls BJ. The effect of fruit in different forms on energy intake and satiety at a meal. Appetite. 2009 Apr;52(2):416-22. doi: 10.1016/j.appet.2008.12.001.