Podcast Zagret za tek

Podrobnosti

Objavljeno: ponedeljek, 28 junij 2021 00:00

Marko Roblek je gostitelj najboljšega slovenskega tekaškega podcasta Zagret za tek. Je oseba, ki je za promocijo zdravja, teka in »prvinskega« načina življenja naredila ogromno za Slovence in si zasluži posebno zahvalo. Imel sem privilegij, da sem bil njegov tokratni gost in v veliko veselje ter čast mi je bilo malo poklepetati. V najdaljšem in, kot pravi Marko, najbolj znanstvenem podcastu doslej, sva se pogovarja o znanosti, o mojih polomljenih poskusih, da bi postal dober atlet, o tem, kako sem tudi kot znanstvenik »okrnjen«, zakaj sem se odločil za študij kemije, o mojih nenavadnih tekaških prigodah, izkušnjah, pogledih, metabolnih adaptacijah in še čem. Pa tudi o farmaciji, manj lepih plateh vrhunskega športa in seveda sva nekaj besed namenila tudi temu, zaradi česar me ljudje danes najbolj poznajo, to je prehranska biokemija, čeprav je šport moj največji hobi in po koncu podcasta sem postal še bolj zagret za tek. Vabljeni k ogledu in poslušanju! ?

https://www.youtube.com/watch?v=NZjHIXvTlu8

Povišan slab holesterol v krvi zaradi uživanja živalske hrane: ali je rešitev v veganstvu?

Podrobnosti

Objavljeno: ponedeljek, 31 maj 2021 00:00

V prejšnjem tednu sem vsaj 5-krat dobil vprašanje, ali bo nekomu, ki bo vsak dan pojedel jajce ali dve, narastel holesterol v krvi, saj vemo, da jajca vsebujejo ogromno holesterola. Slednje je seveda možno, vendar pa je verjetnost majhna in razlog po navadi ni v tem, da rumenjak vsebuje veliko holesterola. Kadar imamo v krvi povišan holesterol, velikokrat dobimo nasvet, da naj iz hrane izločimo vsa živila, ki vsebujejo holesterol ali celo vsa živila živalskega izvora in se bo zadeva uredila. V resnici je tako kot večina stvari v biologiji zadeva malo bolj zapletena in seveda za molekulo, ki je za telo esencialna, obstaja ogromno tesno reguliranih mehanizmov na nivoju absorpcije iz eksogenih virov, ekskrecije in re-absorpcije ter endogene biosinteze, s pomočjo katerih se uravnava koncentracija v krvi. Najprej je treba poudariti, da holesterol sam po sebi ne povzroča bolezni koronarnih arterij. V krvi je holesterol med drugim vezan v lipo-proteinski kompleks v LDL delcih (od tukaj ime LDL holesterol), ki v svojem jedru vsebuje apolipoprotein B100. Ti delci prenašajo holesterol, fosfolipide, v maščobah topne vitamine in trigliceride po telesu in če so v krvi prisotni dolgo časa in v visokih koncentracijah, se poveča verjetnost, da bodo penetrirali v podendotelijski prostor in se oksidirali. Kadar se to zgodi, imunske celice imenovane monociti diferencirajo v makrofage in aktivira se imunski odziv, ki nato v kaskadi reakcij vodi do poškodb endotelija, kar se manifestira v aterosklerozi.

Preberite več ...

Od celice do organizma, od genotipa do fenotipa: vloga prehrane pri zdravju in bolezni

Podrobnosti

Objavljeno: sreda, 12 maj 2021 00:00

Kadar govorimo o zdravju, sta eni izmed prvih stvari, na kateri pomislimo šport in prehrana. Logika nam govori, da ti dve komponenti gresta z roko v roki, vendar smo pogosto deležni tudi prepričanja, da je vse odvisno od genetike, medtem ko pri številnih športnikih in trenerjih velja premisa, da če je »peč dovolj vroča, bo zgorelo vse«, zato potemtakem sploh ni pomembno, kako izgleda naš jedilnik in kaj imamo vsak dan na krožniku. Ali je torej prehrana sploh pomembna in če je, zakaj? V današnji vsebini bomo spoznali, kako deluje celica in kako organizem sprejema signale iz okolja, spoznali bomo genotip in fenotip in skušali najti odgovore, kakšno vlogo igra pri tem hrana, ki jo zaužijemo.

Preberite več ...

Biologija človeka pri stradanju: Ko kalorije postanejo "zlato"

Podrobnosti

Objavljeno: ponedeljek, 10 maj 2021 00:00

V prejšnji vsebini smo s pomočjo zakonov termodinamike spoznali, da so kalorije tiste, ki določajo ali se bomo zredili ali ne; še eno vsebino nazaj pa, kam vodi konstanten presežek kalorij relativno glede na porabo. Kaj pa se zgodi, ko organizmu kronično primanjkuje kalorij? Kakšna je biologija človeka pri stradanju? Leta 1944 je znameniti biokemik dr. Ancel Keys izvedel eno izmed najbolj kontroverznih in rigoroznih študij na področju prehrane, t.i. poskus stradanja v Minnesoti. Kakšne fiziološke, psihološke in emocionalne spremembe pusti pomanjkanje hrane na ljudeh, boste izvedeli v današnji vsebini. Tokrat ponovno na spletnem portalu vizita.si.

V tej vsebini nisem pisal o metabolitih, encimih in regulatornih mehanizmih, zato je enostavna za razumevanje. Namenjena je vsem tistim, ki ste se kdaj srečali s pojmom podhranjenosti in motnjami hranjenja, predvsem pa vsem športnim pedagogom, ki zaradi specifike športa ali česar koli drugega spodbujate svoje varovance k čim nižji telesni teži z namenom, da bi dosegli boljši rezultat. Slednje je sicer plemenit cilj, vendar ne pozabite na »zdrav um v zdravem telesu«, saj samo zdrav športnik lahko doseže svoj maksimalen potencial.

https://vizita.si/zdravje/prehrana/biologija-cloveka-pri-stradanju-ko-kalorije-postanejo-zlato.html?fbclid=IwAR38puASXREvtuI2wEIc1BK1JgP_it2gfEh6lbXCSu8LS3MOkH2vJuQMVDk

Prijetno branje vam želim, Leon

Katera dieta je najboljša in zakaj se v resnici redimo?

Podrobnosti

Objavljeno: četrtek, 08 april 2021 00:00

Dr. Robert Atkins in Gary Taubes, ki trdita, da kalorije ne štejejo, razen če so iz ogljikovih hidratov, se odpravita na South Beach. Tam srečata vegana dr. Johna McDougalla, ki nudi rešitev za izgubo kilogramov ravno v škrobnatih ogljikovih hidratih. Na njegovi desnici je dr. Douglas Graham, ki pravi, da je 30 banan na dan še boljše, na levici pa dr. Shawn Baker trdi, da je pot do izklesanega telesa v 3 kilah dobro uležanih in mastnih bržolnih zrezkov na dan. Brez priloge. Komu je za verjeti in katera dieta je najboljša? 

Preberite več ...

Debelost: Epidemija, za katero ne bo cepiva

Podrobnosti

Objavljeno: sreda, 24 februar 2021 00:00

Moderna znanost in medicina nam kljub številnim skeptikom omogočata, da bomo počasi ukrotili pandemijo koronavirusa. Čeprav ne poznamo dolgoročnih učinkov, sta cepivo in upoštevanje priporočil zdravstvenih organov prinesli zelo spodbudne rezultate v kratkem času. Vendar je svet prizadela še ena »pandemija«, ki se sicer ne širi tako eksponentno, a monotono narašča. Za to pandemijo znanstveniki skušajo že desetletja razviti zdravilo, pa jim ne uspe. Debelost ni samo »kozmetična napaka«, temveč tudi resen zdravstveni problem in veliko ekonomsko breme za državo. Kaj so vzroki za debelost, kako je definirana, kakšne so njene posledice in kaj lahko naredimo v boju z odvečnimi kilogrami, si lahko preberete v članku, ki sem ga napisal za spletni portal vizita.si.

https://vizita.si/zdravje/debelost.html

Nevarnosti in pasti pretiranega ukvarjanja z zdravo prehrano- podcast z Gašperjem Predaničem

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 20 december 2020 00:00

Za konec leta sem bil še enkrat gost v podcastu, ki ga gosti eden izmed najbolj znanih osebnih trenerjev - Gašper Predanič. Tokrat sva se pogovarjala o nevarnostih in pasteh pretiranega ukvarjanja z zdravo prehrano, o kortizolu, menstrualnem ciklusu, pretreniranosti in hujšanju. Pa tudi o tem ali ogljikovi hidrati redijo, o ketogeni dieti, postu, avtofagiji ter še ali pica spada v naš jedilnik, ali lahko po treningu spijemo pivo in tudi o tem, kakšna je kvaliteta v mesu polhov. ? Podcast lahko poslušate na youtube-u na spodnji povezavi.

https://www.youtube.com/watch?v=9GDcW31LFjY&t=4636&fbclid=IwAR0UogGd9uOSM5F0IGMrVrcXFa62AhqpngH8yV7DVo-F4qCRJlavqHZDUM0

Sonce, vitamin D in koronavirus

Podrobnosti

Objavljeno: sobota, 28 november 2020 00:00

Vitamin D je med vsemi vitamini v zadnjih 20 letih deležen največje pozornosti v raziskavah vpliva vitaminov na naše zdravje. Čeprav so sprva mislili, da je njegova funkcija omejena le na nekaj tkiv v telesu, so študije pokazale, da ima skoraj vsaka celica v našem telesu receptorje za vitamin D. Kljub t.i. pleiotropičnemu efektu vitamina D na našo fiziologijo med vsemi prednjačita dve, in sicer regulacija metabolizma kalcija in vpliv na naš imunski sistem. Zaradi pandemije, ki jo trenutno prestaja ves svet in zaradi izrednega medijskega zanimanja za vitamin D, je vsebina tega prispevka namenjena predvsem vplivu vitamina D na naš imunski sistem in praktičnim nasvetom, ki nam lahko pomagajo k bolj robustnemu imunskem sistemu.

Preberite več ...

Biokemija proteinov 101: Kako zrastejo mišice, kako se telo znebi toksičnih dušikovih spojin iz beljakovin, Cahillov cikel in kdaj BCAA-jke niso metanje denarja stran?

Podrobnosti

Objavljeno: petek, 03 julij 2020 00:00

Upam, da vsi, ki se ukvarjate s športom ali hodite na fitnes v letu 2020 že veste, da so BCAA-jke metanje denarja stran, kar se tiče anabolizma mišic (za slednje rabimo namreč še druge amino kisline, in primeren trening). To ni moja izmišljotina, temveč je potrjeno tako z znanostjo kakor tudi z »zdravo kmečko« pametjo. Kljub močnemu marketingu, ki ga spremlja prodaja teh (in vseh ostalih) suplementov. Da pa me ne bodo prodajalci športne prehrane grdo gledali, ko bom naslednjič stopil skozi vrata fitnes centra ali se bomo srečali na kakšni konferenci, pa bom v tej vsebini razložil, kdaj vam BCAA-jke vseeno lahko koristijo. Če trenirate na tešče, pa sploh. Kako? BCAA-jke namreč lahko zmanjšajo mišični katabolizem.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (4. del): Polifenoli, rastlinski antioksidanti in hormetični stres

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 21 junij 2020 00:00

V dosedanjih vsebinah o antioksidantih, prostih radikalih in oksidativnem stresu ste izvedeli, kaj so prosti radikali in kako nastanejo, kakšne posledice pustijo v našem telesu in kako smo se ljudje prilagodili na oksidativni stres. V zadnji vsebini vam bom skušal predstaviti, kako poteka antioksidativen obrambni sistem v rastlinskem svetu, zakaj so rastline in njihovi izvlečki ter antioksidanti v prehranskih dodatkih v teoriji (»in vitro« študijah) odlični »lovilci« prostih radikalov, v praksi (»in vivo«) pa je ta učinek veliko manjši in ne doprinese veliko v celokupen nabor antioksidantov, s katerimi se človeško telo ščiti pred škodljivim učinkov presežka oksidantov.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (3.del): Oksidativni stres in antioksidanti

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 31 maj 2020 00:00

V prvih dveh vsebinah ste izvedeli, kaj so oksidanti oz. prosti radikali, kako nastanejo in kakšne posledice pustijo v našem telesu, v tokratni vsebini pa se bomo naučili, kako oksidanti poškodujejo celične komponente in kako so se živi organizmi prilagodili na oksidativni stres, ki je v telesu vedno prisoten ne glede na to, kako »zdravo« živimo oziroma kaj jemo in zakaj so prosti radikali v primernih koncentracijah na primernih mestih za naše telo v resnici koristni.

Preberite več ...

Prehrana športnika - podcast

Podrobnosti

Objavljeno: torek, 12 maj 2020 00:00

V začetku maja sem imel privilegij, da sem bil gost v live podcastu, kjer me je gosti leden izmed naših najbolj priznanih osebnih trenerjev, Gašper Predanič. Bil je moj prvi podcast, a zagotovo ne zadnji. Tematika je bila vezana na prehrano, predvsem prehrano športnika. Spregovoril sem o mojem pogledu na prehrano kot eno izmed intervencij, ki omogoča boljšo kvaliteto (in kvantiteto) življenja in jo lahko merimo s kvaliteto fizičnega, kognitivnega in emocionalnega performansa. Diskutirala sva o prehrani športnikov, o najinih izkušnjah pri delu z vrhunskimi športniki, dotaknila pa sva se tudi prehranskih dodatkov. Ker je bil podcast v živo (live), sva odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. Posnetek je na voljo na youtube kanalu Gašper Predanič, katerega toplo priporočam vsem, katerih ethos je v skladu z rekom: "Zdrav duh v zdravem telesu". Uživajte v poslušanju.

 Leon

Paradoks metabolizma (2. del): Z leti karameliziramo in postajamo žarki

Podrobnosti

Objavljeno: sobota, 18 april 2020 00:00

Vsakokrat, kadar dihamo, se v telesu tvori določena količina prostih radikalov. Kot sem pisal v prejšnji vsebini je tvorba prostih radikalov ali pravilneje oksidantov za naše življenje neizbežna. Te reaktivne zvrsti pa imajo v telesu tako fiziološko pomembno regulatorno vlogo kakor tudi patološko vlogo, zato je vedno, kadar govorimo o prostih radikalih in antioksidantih, potrebno poznati kontekst.

Preberite več ...

Paradoks metabolizma (1.del): Prosti radikali-nujno »zlo«

Podrobnosti

Objavljeno: sobota, 21 marec 2020 00:00

Človeško telo je sestavljeno iz več kot 3.7 x 10¹³ celic, v katerih potekajo biokemijske reakcije, ki nam omogočajo življenje v takšni obliki, kot ga poznamo. Pri procesu celičnega dihanja in presnove se tvori prosta energija, ki je gonilna sila za delovanje naših celic, organov, mišic in živčnega sistema. Kot vemo je energija v celici shranjena v molekulah ATP, le-te pa nastanejo z oksidacijo makrohranil (maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin). Pri teh procesih pa se pri prenosu elektronov na mitohondrijski membrani, ki omogoča nastanek proste energije tvorijo tudi stranski produkti celičnega metabolizma, ki jih poznamo pod imenom prosti radikali oziroma oksidanti.

Preberite več ...

Vitamin A: Za mišice, moškost in manj prehranskih intoleranc

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 01 marec 2020 00:00

Vitamin A v različnih kemijskih oblikah sodeluje v številnih bioloških procesih skozi vse faze našega življenja začenši z razvojem zarodka. Vsi, ki vas zanima prehrana, verjetno veste, da je vitamin A pomemben za zdrav vid, za lepo kožo in za dober imunski sistem. Poleg naštetega pa ima ta vitamin izjemno pomembno vlogo pri tvorbi testosterona, pri sintezi beljakovin in pri zmanjšanju alergij in intoleranc, ki se pojavljajo na določeno vrsto hrane. Izboljša tudi simptome astme ter igra izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju cirkadičnih ritmov, to je človekove notranje ure, ki kontrolira aktivnost naših genov, naše hormone, porabo kisika in druge biokemijske procese v telesu.

Preberite več ...

Glukoza, glikoliza in fermentacija

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 23 februar 2020 00:00

Glukoza je majhna organska molekula iz katere lahko vsi živi organizmi izkoriščajo prosto energijo. Katabolizem glukoze se imenuje glikoliza in poteka v citosolu vsake celice, medtem ko nasprotna reakcija, to je nastanek glukoze iz substratov, ki niso sladkorji, poteka le v nekaterih celicah, predvsem v jetrnih in ledvičnih in jo imenujemo glukoneogeneza.

Preberite več ...

Mogočni mitohondriji: moč, seks in smrt

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 16 februar 2020 00:00

Znanstveniki, ki preučujejo evolucijsko biologijo, trdijo, da bi brez mitohondrijev življenje obstajalo še vedno v obliki enoceličnih bakterij. Brez mitohondrijev ne bi mogli izkoriščati energije iz maščob, ne bi poznali spolov, ne staranja, ne menopavze in ne bi bilo celične smrti. Ker so mitohondriji gonilna sila za delovanje naših celic, številne raziskave potrjujejo dejstvo, da so vse nenalezljive kronične bolezni povezane z okvarami in nepravilnem delovanju teh, približno mikron velikih organelov, ki so bakterijska zapuščina znotraj naših celic.

Preberite več ...

(Ne)varnosti prehranskih ideologij, superiornost veganstva, The game Changer in intervju, ki ni bil nikoli objavljen

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 09 februar 2020 00:00

Pred nekaj dnevi sem v znanem slovenskem časopisnem mediju prebral odprto pismo bralke, ki jo je partner zapustil zato, ker je uživala meso, on sam pa je zaprisežen vegan. Ob misli, da je ona še vedno jedla hrano živalskega izvora, se mu je začela gnusiti, zato več ni mogel zdržati z njo in jo je pustil samo z otroci. Poleg tega so me pred kakim mesecem dni kontaktirali, če bi za znano revijo odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s superiornostjo rastlinske prehrane v primerjavi z mesno in o filmih The game Changer in What the Health?, kjer je na prepričljiv način prikazano, kako je veganska prehrana optimalna za človeka.

Preberite več ...

Kisik, mitohondriji in vzpon življenja

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 02 februar 2020 00:00

Približno 1.5 milijarde let nazaj, ko se je koncentracija kisika v atmosferi povečala, se je zgodil eden izmed najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini življenja. V procesu endosimbioze je nastala evkariontska celica, ki je bila sposobna izkoriščati okoli 20-krat več energije kot prokariontski organizmi. Slednje je omogočilo nastanek večjih mnogočeličnih organizmov, specializiranih celic, komunikacije med celicami in tako kompleksnega življenja, kot ga živimo danes.

Preberite več ...

Uvod v metabolizem 2: Sonce, hrana in celično dihanje

Podrobnosti

Objavljeno: nedelja, 27 januar 2019 00:00

Vsakokrat kadar jemo hrano izkoriščamo sončno energijo. Rastline, alge in nekatere bakterije absorbirajo fotone sončne energije in v procesu fotosinteze pretvarjajo sončno energijo v kemično, ki se shranjuje v molekulah sladkorjev. Ne samo ogljikovi hidrati, kot so včasih mislili, tudi amino kisline, beljakovine, maščobe, pigmenti in druge organske molekule nastajajo med fotosintezo. Za to rastline in alge potrebujejo tudi druge elemente, ki jih dobijo iz mineralov v zemlji. Organizme, ki si sami lahko izdelajo hrano za življenje, imenujemo avtotrofi. Vsi ostali živi organizmi na Zemlji, v prvi vrsti vse živali, vse gljive in večina bakterij, pa smo odvisni od avtotrofnih organizmov in se imenujemo heterotrofi. 

Preberite več ...